gòditi

gòditi
gòditi (komu, se) nesvrš. prez. -īm (se), pril. sad. -dēći (se), gl. im. -đēnje〉 {{c=0}}1. {{001f}}{{/c}}(komu) {{c=0}}biti ugodan, prijati, dopadati se, ob. {{001f}}u: {{/c}}[godi mi, godilo mi je ugodno mi je, bilo mi je ugodno; prija mi, bilo mi je prijatno] {{c=0}}2. {{001f}}{{/c}}(se) nesvrš. {{c=0}}pogađati se oko cijene; cjenkati se{{/c}}

Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.

См. также в других словарях:

  • goditi — gòditi (komu, se) nesvrš. <prez. īm (se), pril. sad. dēći (se), gl. im. đēnje> DEFINICIJA 1. (komu) biti ugodan, prijati, dopadati se, ob. u: [godi mi, godilo mi je ugodno mi je, bilo mi je ugodno; prija mi, bilo mi je prijatno] 2. (se)… …   Hrvatski jezični portal

  • godíti — ím nedov. (ȋ í) povzročati, da postane kaj godno: zimske hruške so dali godit; gnoj se razkraja in godi ♦ agr. goditi lan obdelovati ga, da se mu ličje rado loči od stebla …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • góditi — im nedov. (ọ̄) nav. 3. os., knjiž., z dajalnikom prijati, dobro deti: pijača, toplota mi godi; ta barva godi očem / laskanje ji je godilo; godi mu, da se ga ljudje bojijo / filmska zgodba nam je godila zaradi svoje dinamike bila všeč, ugajala …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • godíti se — ím se nedov. (ȋ í) 1. nav. 3. os. večkrat se zgoditi; dogajati se: čudeži se ne godijo; take stvari se bodo vedno godile / po vojni so se tu in tam še godili majhni spopadi // izraža obstoj, potek v prostoru in času: kaj se tu godi? razločno sem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mr̀goditi se — nesvrš. 〈prez. īm se, pril. sad. dēći se, gl. im. đēnje〉 izrazom lica pokazivati negodovanje, nezadovoljstvo ili zlovolju …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • ghedh-, ghodh- —     ghedh , ghodh     English meaning: to join, make a bond     Deutsche Übersetzung: “vereinigen, eng connected sein, zusammenpassen”; older “umklammern, fest and zusammenhalten”     Material: O.Ind. gádhya ḥ “ stick firmly “; ü gadhita ḥ “… …   Proto-Indo-European etymological dictionary

  • αγαθός — ή, ό (Α ἀγαθός, ή, όν) καλός, χρηστός, ενάρετος νεοελλ. 1. καλόψυχος, άκακος 2. υπερβολικά εύπιστος, αφελής, ανόητος 3. το ουδ. ως ουσ. το αγαθό* αρχ. 1. συνετός, φρόνιμος 2. ευγενής στην καταγωγή 3. γενναίος, ανδρείος 4. αυτός που έχει επίδοση… …   Dictionary of Greek

  • загадать — а/ю, а/ешь, сов.; зага/дывать, нсв. 1) (что) Предложить загадку или вопрос, требующий разгадки. Загадать загадку. Синонимы: озада/чить Антонимы: отгада/ть, разгада/ть 2) …   Популярный словарь русского языка

  • загадка — и, ж. 1) Иносказательное описание какого л. предмета или явления, которое нужно разгадать. Примеры загадок: от воды родится, воды боится (соль); висит сито, не руками свито (паутина). [Полина:] Хотите, я вам загадаю загадку?... Что идет без ног?… …   Популярный словарь русского языка

  • pȁsati — pȁsati1 (koga) nesvrš. 〈prez. pȁšēm, pril. sad. šūći, gl. im. ānje〉 stavljati pas, pojas, stavljati što oko pasa, obuhvaćati [∼ pregaču; ∼ sablju] pȁsati2 (komu, čemu) nesvrš. 〈prez. pȁšēm, pril. sad. pȁšūći, gl. im. ānje〉 reg. 1.… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika


Поделиться ссылкой на выделенное

Прямая ссылка:
Нажмите правой клавишей мыши и выберите «Копировать ссылку»