iznakáziti

iznakáziti
iznakáziti (koga, što) svrš. prez. iznàkāzīm, pril. pr. -īvši, prid. trp. iznàkāžen〉 {{c=0}}učiniti nakaznim; unakaziti{{/c}}

Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • iznakaziti — iznakáziti (koga, što) svrš. <prez. iznàkāzīm, pril. pr. īvši, prid. trp. iznàkāžen> DEFINICIJA učiniti nakaznim; unakaziti ETIMOLOGIJA iz + v. nakaza, nakaziti …   Hrvatski jezični portal

  • iznakáziti — im tudi iznakazíti ím tudi znakáziti im tudi znakazíti ím dov., iznakázil tudi znakázil (ā ȃ; ȋ í) spremeniti naravno, pravilno obliko česa: bolezen ga je zelo iznakazila; v pretepu so mu iznakazili obraz; brezoseb. tako ga je iznakazilo, da ga …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • iznakazivati — iznakazívati (koga, što) nesvrš. <prez. iznakàzujēm, pril. sad. iznakàzujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. iznakaziti ETIMOLOGIJA vidi iznakaziti …   Hrvatski jezični portal

  • iznakazívati — (koga, što) nesvrš. 〈prez. iznakàzujēm, pril. sad. iznakàzujūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}iznakaziti{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • iznakaženost — iznàkāženōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA stanje onoga koji je iznakažen ili onoga što je iznakaženo; unakaženost ETIMOLOGIJA vidi iznakaziti …   Hrvatski jezični portal

  • deformírati — am dov. in nedov. (ȋ) spremeniti naravno, pravilno obliko česa; skaziti, iznakaziti: bolezen mu je postavo močno deformirala; slikar je deformiral obraze v grozljive spake; les spomladanske sečnje rad razpoka in se deformira // spremeniti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • iznakáženje — tudi iznakažênje tudi znakáženje tudi znakažênje a s (ȃ; é) glagolnik od iznakaziti: iznakaženje obraza / iznakaženje duševnosti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nagrdíti — ím dov., nagŕdil (ȋ í) knjiž. skaziti, iznakaziti: bolezen ji je nagrdila obraz …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nakáziti — im tudi nakazíti ím dov., nakázil (ā ȃ; ȋ í) skaziti, iznakaziti: kdo te je tako nakazil; bolezen ji je nakazila obraz nakážen a o tudi nakažèn êna o: imeti nakažen obraz; žrtve so bile zelo nakažene …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ogrdíti — ím dov., ogŕdil (ȋ í) 1. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: ogrdil ga je pred tovariši / ogrditi komu ime 2. star. umazati, onesnažiti: sobo so precej ogrdili; ogrditi si obleko 3. star. skaziti, iznakaziti: brazgotina na obrazu jo je ogrdila / to… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”