produktívnōst

produktívnōst
produktívnōst ž 〈G -osti, I -osti/-ošću〉 {{c=0}}1. {{001f}}{{/c}}term. {{c=0}}učinkovitost, djelotvornost kojega radnoga procesa ili jednoga njegova proizvodnog faktora, izražena u ostvarenom rezultatu i njegovu odnosu prema angažiranom novcu i utrošenom radnom vremenu {{/c}}[treba povećati ∼ rada] {{c=0}}2. {{001f}}{{/c}}biol. {{c=0}}količina svjetlosne energije koju biljke pretvaraju u kemijsku
∆ {{001f}}{{/c}}∼ kapitala {{c=0}}odnos između količine proizvedenih dobara i usluga te količine kapitala utrošenog za njihovu proizvodnju{{/c}}

Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • produktivnost — produktívnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA 1. term. učinkovitost, djelotvornost kojega radnoga procesa ili jednoga njegova proizvodnog faktora, izražena u ostvarenom rezultatu i njegovu odnosu prema angažiranom novcu i utrošenom… …   Hrvatski jezični portal

  • produktívnost — i ž (ȋ) kar je določeno s količino izdelkov, stvari, narejenih v časovni enoti, proizvodnost: povečati produktivnost; nizka produktivnost; produktivnost industrije, obrata; stopnja produktivnosti / produktivnost delavcev storilnost ♦ ekon.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ПРОИЗВОДИТЕЛЬНОСТЬ ТРУДА — продуктивность производственной деятельности работников, измеряемая количеством производимой продукции за единицу рабочего времени (Болгарский язык; Български) производителност на труда (Чешский язык; Čeština) produktivita práce (Немецкий язык;… …   Строительный словарь

  • bárvnica — e ž (ȃ) tisk. naprava pri tiskalnem stroju za nanašanje barve na stavek: produktivnost strojev se je povečala tudi zaradi izboljšanih barvnic ◊ biol. celica z barvilom pri človeku ali živalih, ki more prilagajati barvo kože okolici …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • destimulírati — am nedov. in dov. (ȋ) slabiti, jemati voljo za kaj, nespodbudno vplivati: nizki dohodki destimulirajo produktivnost dela; nekateri davki destimulirajo gospodarske organizacije …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • grób — a o stil. ó prid. (ọ̑ ọ̄) 1. ki ni dokončno izdelan, obdelan: groba keramika; obleka iz grobe volne; grobo platno / zaviti v grob papir ki nima gladke površine / pulover z grobim vzorcem ki daje videz neizdelanosti / cesto so posuli z grobim… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • instánca — e ž (ȃ) 1. javnoupravni organ, pristojen za odločanje na določeni stopnji: to načelo prodira v vse instance upravljanja; obrniti, pritožiti se na višjo instanco; pren. za otroke je bila mati najvišja instanca // organ, pristojen za izvedbo,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • multiplicírati — am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. množiti: že zna multiplicirati / publ. v tem času so se mnoga vprašanja le multiplicirala večkrat ponavljala multiplicíran a o: multiplicirano število ♦ ekon. multiplicirano delo delo, katerega produktivnost je večja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • néokapitalízem — zma m (ẹ̑ ȋ) po drugi svetovni vojni kapitalizem, za katerega je značilna visoka produktivnost, poseganje države v gospodarstvo in enakomernejše porazdeljevanje družbenega bogastva: imperializem in neokapitalizem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nízek — zka o prid., nížji (í) 1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma majhno razsežnost, ant. visok: nizek grm, hrib, stol; nizka hiša, klop; nizko čelo, drevo, vzglavje; gospodarsko poslopje je za dva metra nižje od hiše / nizek fant majhen; ekspr …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”