prı̏govōr

prı̏govōr
prı̏govōr m {{c=0}}1. {{001f}}izraženo nezadovoljstvo zbog čijeg postupka ili greške; zamjerka, prijekor {{/c}}[uputiti ∼] {{c=0}}2. {{001f}}{{/c}}pravn. {{c=0}}sredstvo kao pravo obrane u sudskom postupku kojim se osporava tužbeni zahtjev
∆ {{001f}}{{/c}}∼ savjesti pravn. {{c=0}}odbijanje nekog zahtjeva ili zakona (npr. nošenja oružja, izvršavanje pobačaja, transfuzije krvi i sl.)
⃞ {{001f}}{{/c}}biti bez ∼a, nema ∼a (kome, čemu) {{c=0}}onakav je kakav treba da bude, besprijekoran{{/c}}

Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • prı̏godan — prı̏god|an prid. 〈odr. dnī〉 1. {{001f}}koji se pojavljuje kao prigoda, koji se vezuje uz neku prigodu, koji se vidi od prigode do prigode 2. {{001f}}〈odr.〉 uz druge riječi ili u složenim izrazima [knjiga ima ∼ni karakter; ∼no izdanje (poštanskih… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • dirékten — tna o prid. (ẹ̑) ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega, neposreden: direkten kontakt; direkten vpliv; pog. ravnatelj ima direkten telefon / poskrbeti za direkten prevoz potnikov; peljati se z direktnim vlakom z vlakom, ki omogoča potovanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Prekmurisch — (Prekmürščina, Prekmürski jezik, Prekmurščina) Gesprochen in Slowenien (Prekmurje), Ungarn (Komitat Vas), Österreich (Burgenland); Auswanderer in Kanada und den USA Sprecher 80.000 …   Deutsch Wikipedia

  • ìndirékten — tna o prid. (ȉ ẹ̑) ki je nasproten, drugačen od direktnega, posreden: indirekten kontakt, vpliv; to je bil indirekten odgovor / indirektna razsvetljava razsvetljava, pri kateri žarki svetila ne padajo naravnost na osvetljeno ploskev /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • držáti — ím nedov. (á í) 1. imeti kaj z rokami oprijeto: držati kozarec; držati za kljuko, vrv; detektivove roke so ga čvrsto držale; držal ga je kakor v kleščah / od smeha smo se držali za trebuhe / držita se za roke // z rokami imeti oprijeto kaj zaradi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • diglosija — diglòsija ž DEFINICIJA lingv. 1. dvojezičnost pri kojoj se u jednoj sredini upotrebljavaju dvije varijante istoga jezika (npr. u Grčkoj gdje se paralelno upotrebljavaju pučki govor, dimotiki i književni govor, katarevsa) 2. podijeljenost funkcija …   Hrvatski jezični portal

  • beséda — e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • diglòsija — ž lingv. 1. {{001f}}dvojezičnost pri kojoj se u jednoj sredini upotrebljavaju dvije varijante istoga jezika (npr. u Grčkoj gdje se paralelno upotrebljavaju pučki govor, dimotiki i književni govor, katarevsa) 2. {{001f}}podijeljenost funkcija… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”