stòpiti se

stòpiti se
stòpiti se svrš. prez. stȍpīm se, pril. pr. -īvši se, prid. trp. stȍpljen〉 {{c=0}}1. {{001f}}topljenjem, se pretvoriti u jednu masu 2. {{001f}}spojiti se, sjediniti se, sliti se, stvoriti cjelinu{{/c}}

Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • stopiti — stòpiti se svrš. <prez. stȍpīm se, pril. pr. īvši se, prid. trp. stȍpljen> DEFINICIJA 1. topljenjem, se pretvoriti u jednu masu 2. spojiti se, sjediniti se, sliti se, stvoriti cjelinu ETIMOLOGIJA s (a) + v. topiti …   Hrvatski jezični portal

  • stopíti — ím dov., stópil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: stopiti sol v vodi; sladkor se je v kavi hitro stopil 2. narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: stopiti mast; …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pred — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka préd (ẹ̑) 1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k sprednji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja: položil je knjigo pred mater; stopiti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • v — [vé in vǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, v véja tudi v ja (ẹ̄; ǝ̏) triindvajseta črka slovenske abecede: napiši v; veliki V // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti v ◊ lingv. dvoustnični v; obl. V izrez izrez v obliki… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zakoráčiti — im dov. (á ȃ) 1. ekspr. iti, stopiti s širokimi, lenobnimi koraki: zakoračiti med žito, v morje; zakoračiti za sosedom / zakoračiti za nekaj metrov dalje // iti, stopiti sploh: hitro zakoračiti proti vasi ∙ ekspr. zakoračil je v štirideseto leto …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stapati — stápati se nesvrš. <prez. stȃpām se, pril. sad. ajūći se, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. stopiti ETIMOLOGIJA vidi stopiti …   Hrvatski jezični portal

  • blízu — prisl., blížje in blíže (í) 1. izraža majhno razdaljo, ant. daleč: a) pri mirovanju: ljudje so blizu; hiše stojijo zelo blizu skupaj; tu blizu ni nikogar; od blizu pogledati; redko mož iz vasi blizu / biti resnici najbližje; ne poznam ga (od)… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čêlo — a s (é) 1. del obraza nad očmi: gubati, gubančiti, nabrati, nagubančiti čelo; poljubil jo je na čelo; pot mu stopi na čelo; zdaj se spomnim, je rekel in se udaril po čelu; nizko, visoko čelo; briše si potno čelo / kot povelje s čelom levo! / pesn …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • napréj — prisl. (ẹ̄) 1. izraža gibanje ali usmerjenost od čelne, sprednje strani glede na osebek, ant. nazaj: nagniti se naprej; hoditi z naprej sklonjenim telesom; nekoliko naprej štrleče ustnice / pasti z obrazom naprej // izraža premikanje od… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • óder — ódra m (ọ) 1. vzvišen prostor, navadno iz desk: na travniku so naredili oder; stati okrog odra; podolžen, stopničast oder; oder za godce; ograja pri odru / govorniški, morilni oder; mrtvaški oder na katerem leži mrlič do pogreba; sramotni ali… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”